Ko se pes stara, boste opazili spremembe v njegovem vedenju, osebnosti in postavi. Inkontinenca je pogost pojav med starejšimi psi in pomembno je, da ste prepričani, da ste sposobni skrbeti zanje.
Če je starejši pes inkontinenten, neha urinirati na enak način kot v mladosti; morda ne prepozna, kdaj urinira, pusti sledi urina na tleh ali težko urinira. Bistveno je, da psa ne grajamo za takšno vedenje – tega ne dela namerno, temveč zato, ker ne more nadzorovati teh funkcij.
Tako kot ljudje lahko tudi psi trpijo zaradi prebavnih težav, ki povzročajo nelagodje, neprijetne simptome in včasih celo hujše zdravstvene težave. Njihova prehrana je ključna za pomoč pri uravnavanju občutljive prebave in vzdrževanju zdravega prebavnega sistema.
Kaj povzroča inkontinenco pri psih?
Tako kot pri ljudeh se s staranjem tudi pri psih spremeni njihova fizična oblika; mišice oslabijo in živčni nadzor nad različnimi deli telesa se lahko zmanjša. Inkontinenco lahko povzročita preprosto staranje mišic okoli sečil in pomanjkanje nadzora nad temi mišicami.
Pri psicah obstaja večja verjetnost za pojav inkontinence kot pri samcih, k tej težavi pa so nagnjene nekatere večje pasme. Sem spadajo bokserji, dobermani, veliki šnavcerji, nemške doge in nemški ovčarji. Med populacijo steriliziranih psic za inkontinenco trpi 30 % psov, ki tehtajo več kot 20 kg; pri manjših pasmah je ta delež manjši od 10 %.
Debelost naj bi prav tako lahko vplivala na verjetnost inkontinence, zlasti pri steriliziranih psicah. Koncept je, da teža maščobe okoli sečil mehansko vpliva na mišice, kar lahko nato vodi do inkontinence.
Osnovne težave s sečili prav tako lahko povzročijo inkontinenco, vključno z vnetjem sečil in cistitisom, okužbo ali nastankom »kamnov« (imenovanim urolitiaza). Splošne bolezni, kot je sladkorna bolezen ali nevrološke motnje, tudi lahko povzročijo inkontinenco, zato je pomembno da psa odpeljete k veterinarju takoj ko opazite spremembo v njegovih navadah uriniranja.
Kako poteka nega inkontinentnih psov?
Glede na vzrok inkontinence se pse obravnava na različne načine. Če gre za težavo mišičnine, lahko veterinar predpiše določene stimulanse, ki spodbujajo boljši nadzor nad mišicami v sečilih. To je učinkovito v 75 % primerov.
Če ima vaš pes druge težave s sečili, lahko vaš veterinar predlaga operativno odstranjevanje kamnov, predpiše antibiotike za zdravljenje vnetja in pomaga pri izbiri prehrane, ki lahko pomaga ohranjati zdravje urinarnega trakta. Veterinar lahko tudi predlaga spremembe življenjskega sloga, npr. večjo aktivnost psa, s čimer se lahko zmanjša tveganje za nadaljnje težave s sečili.
Če je vzrok inkontinence obsežnejše bolezensko stanje, bo veterinar skušal to zdraviti kot celoto in ne le inkontinence.
Če pri starejšem psu opazite spremembe uriniranja, to ne pomeni, da mu ni mogoče pomagati. Posvetujte se s svojim veterinarjem, ki vam bo lahko svetoval najboljši način oskrbe.
